LEVKOZA

Žal pri mačji levkozi res ne morem napisati kaj optimističnega, ker gre za res zahbrtno bolezen, ki jo povzroča virus mačje levkemije (FeLV). Vcasih so to bolezen imenovali levkemija, čeprav virus redko povzroci to obliko bolezni, pri kateri se pojavijo rakasto spremenjene bele krvničke v krvnem obtoku. Pogosteje virus povzroči rakasto rast limfnega tkiva (limfosarkom). Se pravi bezgavk, limfnih vozlov, vranice, limfnega tkiva v črevesni steni. Poleg tega, da tak tumor v črevesni steni moti delovanje črevesja, ki se kaže z drisko, so limfne celice tiste, ki so odgovorne za obrambo telesa pred boleznimi in za tvorbo protiteles. Zaradi tega je razumljivo, da postane žival neodporna na bakterije, ki pri zdravi živali ne povzročajo nikakršnih težav. Podobno se dogaja pri človeškem AIDS-u, ko odpove imunski sistem organizma in zaradi te podobnosti so včasih mačjo levkozo imenovali mačji AIDS. Vendar so razlicni raziskovalci v zadnjih letih ugotovili tudi pri mačkah virus (FIV), ki povzroca mačji AIDS. Zato danes govorimo o dveh boleznih: o mačji levkozi in o mačjem AIDS-u.

 Poleg sprememb na limfnem tkivu pa virus mačje levkoze pogosto povzroči tudi destrukcijo rdečih krvničk (eritrocitov), ki krožijo v krvnem obtoku, ali pa uniči rdeči kostni mozeg, kjer rdeče krvničke nastajajo. Zaradi tega se pri približno polovici obolelih mačk razvije slabokrvnost (anemija). Pri brejih mačkah virus poškoduje razvijajoče se zarodke in zaradi tega mačka abortira, če pa ze skoti žive, le-ti pogosto poginejo kmalu po rojstvu. 

Virus se prenaša z okužene mačke na zdravo mačko s krvjo in slino. In če upoštevamo vedenjski vzorec mačk, se to najpogosteje dogaja v času parjenja, ko so mačji boji posebej intenzivni. Na ta način se bolezen prenaša med samci, medtem ko okužen samec prenese bolezen na samico med samim aktom parjenja, ki je vse prej kot nežen. Bolezen lahko izbruhne kakdarkoli od nekaj mesecev pa tudi do nekaj let po okužbi z virusom. Torej ugotoviti kdaj in kje se je okužila vasa mačka je nemogoce. Po nekaterih podatkih naj bi bilo okuženih v Sloveniji približno dvajset odstotkov potepuških mack. Morda je ta številka malo pretirana, je pa resnična številka verjetno blizu tej in pravtako zaskrbljujoča.

Bolezen oz. okuženost z virusom veterinarji ugotavljamo na razlicne načine. V zadnjih letih uporabljamo hitre teste za ugotavljanje virusa v krvi ali slini. Če je rezultat testa pozitiven, pomeni, da je žival okuzena in da se bo bolezen začela razvijati, če se že ni. Zgodi se namreč, da testiramo tudi na videz zdrave živali in če je pri teh test pozitiven, lahko pričakujemo, da bo tudi zbolela. Le kdaj se bo to zgodilo, zaradi narave virusa in bolezni, pa je to nemogoče napovedati. Včasih, vendar zelo redko pa se zgodi, da žival z virusom v krvi nikoli ne zboli.

Kot je iz napisanega razvidno, sta okužena in obolela mačka vir novih okužb; zato je potrebno take mačke popolnoma izolirati od zdravih. Pri nas večina veterinarjev svetuje bolj radikalen ukrep-usmrtitev; sam pa, ker razumem stisko lastnika take živali, raje predlagam, da obolelo muco izoliramo in ji nudimo podporno terapijo z infuzijami, kvalitetno hrano in antibiotiki. Že res, da Živali nikoli ne pozdravimo, dosežemo pa, da se splošno stanje, sicer začasno, nekoliko popravi; lastnik pa se počasi in ob spoznanju, da je storil vse za svojo žival, lažje sprijazni z izgubo svoje ljubljenke.

Na srečo pa pri tej bolezni ni vse tako tragicno, kot se zdi na prvi pogled. Obstaja namreč precej zanesljiva zaščita pred to boleznijo. Na voljo imamo namreč učinkovita cepiva, ki uspešno zaščitijo mačke pred tem usodnim virusom. Slaba stran cepljenja je edino ta, da enkratno cepljenje ni učinkovito za doživljensko zaščito pred to boleznijo, pač pa je potrebno mačko cepiti enkrat letno.

 Pa še nekaj je pomembno pri tej bolezni.Čeprav ljudje in psi pravtako zbolevajo za levkemijo, vzroka se ne poznamo, medtem ko je to pri mačkah omenjeni virus, ki pa se ne prenasa na druge vrste živali in ljudi; pa zato tudi bolezni ne izzove.

NA VRH